Poplave 2023


Ko sta večdnevno močno deževje prve dni avgusta, še posebno pa močni nočni nalivi v noči iz 3. na 4. avgust povzročila pojav katastrofalnih poplav na več območjih v državi, je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan 4. avgusta ob 6.25 aktiviral Državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah.
Poleg poplav je obilno deževje povzročilo tudi številne zemeljske plazove, porušitev stanovanjskih zgradb, gospodarskih poslopij,  gospodarskih objektov, cest, mostov, prav tako pa veliko škode na drugi infrastrukturi, okolju in kulturni dediščini v več regijah.

Državni načrt se aktivira na podlagi odločitve poveljnika Civilne zaščite RS (CZ RS), ki jo sprejme na podlagi ocene razmer in obsega posledic, zahtev prizadetih občin in regij ter predvidenega razvoja dogodkov.

Namen Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah je urejanje koncepta odziva na poplave, nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov in zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, ki so v državni pristojnosti.

Uresničevanje državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah je v pristojnosti organov in služb, ki so navedeni v načrtu. Med drugim so to Uprava RS za zaščito in reševanje, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za finance in drugi.

Zadnji dan avgusta, ob 6.25, je poveljnik Civilne zaščite RS preklical sklep o izvajanju Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah.

V državnem načrtu zaščite in reševanja ob poplavah so prostovoljni gasilci navedeni kot ena od služb, ki sodelujejo pri izvajanju nalog iz državne pristojnosti. Njihova vloga je predvsem v zagotavljanju pomoči pri zaščiti, reševanju in pomoči ob poplavah, kot tudi pri izvajanju drugih nalog, ki so določene v načrtu.

Čiščenje po poplavah je za skupnost nujna naloga, ki zahteva sodelovanje in odločnost.

V času aktivnega načrta z zaščito in reševanje ob poplavah so na prizadeta območja na pomoč prihajali gasilci iz različnih regij.
Gasilci PGD Stična smo bili na pomoč v okviru Gasilske zveze Ivančna Gorica, ki spada v regijo Ljubljana II, aktivirani 6x in sicer:
    • 4. 8.: vozilo GVC 1 in 6 operativcev, nočna akcija v Mengšu, Rok Oven v vlogi vodje GZ Ivančna Gorica
    • 6. 8.: vozilo PV 1 in 2 operativca, dnevna akcija v Mengšu, Rok Oven v vlogi vodje GZ Ivančna Gorica  
    • 8. 8.: vozili GVC 1, GVM 1 in 6 operativcev, dnevna akcija na Prevaljah, Rok Oven v vlogi vodje Regije Ljubljana II
    • 9. 8.: vozili GVC 1, GVM  in 5 operativcev, dnevna akcija v  Črni na Koroškem, Primož Kastelic v vlogi vodje GZ Ivančna Gorica
    • 15. 8.: vozilo GVC 1 in 7 operativnih gasilcev, dnevna akcija v  Črni na Koroškem, Rok Oven v vlogi vodje Regije Ljubljana II
    • 29.8.: vozilo PV 1 in 1 operativni gasilec, dnevna akcija v Mozirju, Primož Kastelic v vlogi vodje Regije Ljubljana II.



Ob prvem pozivu in edini nočni akciji so operativci delali od 21.00 do 6.00 zjutraj.
Pred vsakim odhodom je bilo potrebno pripraviti opremo; določeno orodje smo zložili ven iz GVC 1 in vanj naložili orodja in opremo, ki smo jo potrebovali na terenu: dodatne lopate, vedra, metle, sesalne cevi, potopne in muljne črpalke itd.
Po vrnitvi v gasilski dom je bilo potrebno opremo vedno  temeljito očistiti, pregledati, odpraviti morebitne napake in jo pripraviti za nadaljnjo uporabo.
Tako je delovni dan gasilca, ki se je udeležil operativne akcije potekal od cca 4.00 do 22.00.

Naš član Jurij Tratar je bil v okviru Gasilske zveze Slovenije vključen kot operater na vozilu PV 2 (večje poveljniško vozilo, namenjeno predvsem vodenju intervencij na terenu), kjer je ob enem vpoklicu opravil 18 delovnih ur.

Ker smo odhajali na pomoč v kar oddaljene kraje smo z operativnimi vozili naredili preko 1400 km. Črpalka v GVC 1 je opravila nekaj več kot 35 delovnih ur.

Intervencije ob posredovanju ob poplavah so zaradi svoje narave tehnično zahtevne in obremenilne za posadko in predvsem za tehnična sredstva. Pri tem prihaja do večjega števila poškodb in uničenja gasilskega orodja in opreme.  To pomeni, da bo potrebno zagotoviti ustrezna sredstva za nadomestitev pokvarjene in uničene opreme.

Čiščenje po poplavah je in bo dolgotrajno in zahtevno delo, vendar je ključno za ponovno vzpostavitev normalnega življenja in okrevanje prizadetih območij.

Gregor Arko

 

 


Zahvaljujemo se vam